Kako izbrati serum za rast trepalnic in kako ga uporabiti

Če hočeš, ali nočeš, se ti telo začne spreminjati, ko si v srednjih letih. Sama sem na sebi opazila kar nekaj sprememb, kar pa mi ni bilo všeč. Najprej sem opazila, da moje trepalnice niso več to, kar so bile, zato sem si kupila serum za rast trepalnic, da bi moje trepalnice bile spet takšne, kot so bile včasih. 

Ker se ti telo spreminja, tako s časoma sploh ne opaziš, da si se postaral. Tako samo vidiš, da nimaš več toliko moči, da potrebuješ popoldanski počitek, da je na tvojem obrazu vse več gubic …

Sama sem bila kar žalostna, ko sem videla, da moj obraz ni več tako napet in da moja koža ni več takšna, kot je bila včasih. Res je, da sedaj uporabljam serum za rast trepalnic in serum za lepšo kožo, vendar sama pri sebi vem, da leta tečejo in da bom gubice slej ko prej morala sprejeti za svoje.

Kdaj sem spoznala, da nisem več mlada? Ko so me tujci začeli vikati. To je bil trenutek, ko človek vidi, da ni več mlad. Sedaj mi serum za trepalnice pomaga, ker ga uporabljam na dolgi rok, moje oči so tako še vedno iskrive in lepe in upam, da takšne tudi ostanejo. 

Največjo spremembo pri sebi sem opazila, da nisem več tako energična kot sem bila včasih. To me moti, kajti počutim se tako, kot bi spremenila svoj značaj. To pa mi ni všeč, ker sem vedno bila simpatično energična. Seveda mi je serum za rast trepalnic ohranil moj lepi in igrivi pogled, kako dolgo pa ne vem. 


Vem pa, da bom serum za rast trepalnic uporabljala še naprej. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Meni ogromno pomenijo lepe oči in dolge trepalnice, pri tem pa mi sedaj v srednjih letih pomaga serum za rast trepalnic, ki ga prej nisem potrebovala. 

Če bi vedeli, kako zdravi so orehi, bi jih uživali vsak dan

Vsi bi morali vedeti, kako zdravi so orehi in jih imeti doma v skledi na mizici, da bi vsak dan pojedli eno pest orehov. Sama sem to spoznal šele takrat, ko sem se začela učiti, kaj je zdrava prehrana in kako naj se prehranjujemo, da bomo zdravi več let. 

Takrat sem spoznala, da orehi moramo biti doma. Moj prvi nakup so bili orehi, a sem imela smolo, ker tiste orehe, ki sem kupila v trgovini niso bili dobri. Tako sem bila razočarana, kajti kar hitro sem spoznala, da bom težko dobila dobre orehe b trgovini in da bom morala najti, kje bi lahko kupila domače orehe. Tako sem se obrnila na kmetije, ki so prodajali domače pridelke, med njimi pa so bili tudi orehi. 

Kako srečna sem bila, ko sem jih lahko kupila, ker sem vedela, da so to dobri, zdravi in domači orehi, ki jih bom lahko uživala vsak dan, in mi bodo pomagali ohranjati moje zdravje. 

Ko tako hodiš po trgovini, kar hitro spoznaš, da lahko kar nekaj domačih izdelkov kupiš na kmetijah, kjer prodajajo res domače in zdravo. Jaz sedaj redno obiskujem kmetijo, ki mi ponuja domače pridelke in tako skoraj v trgovino ne grem več. 

Ko se človek enkrat navadi, kakšni so domači orehi in kako okusni so, verjemite, da jih v trgovini ne boste več kupili. Če pa jih boste, jih ne doma ne boste jedli, ker vam ne bodo dobri. Nikar ne zapravljajte za takšne orehe, pojdite na kmetijo, kjer so orehi naravni in zdravi. 

Sama imam doma tudi orehovo olje, ki ga občasno pijem, saj je tudi precej zdravilno. Zavedati se moramo, kaj vse vsebujejo orehi in tako ne bomo več premišljevali, ali jih kupimo ali ne, enostavno jih bomo imeli vedno v košarici, ali pa jih kupili na domači kmetiji. 

Lahko rečemo, da sta dom in vrt med seboj povezana

Kako bi lahko to razložili, da sta dom in vrt med seboj povezana?

Enostavno, ko gledamo svojo hišo in zunanji vrt, je najlepše, če ustvarimo dom in vrt, da sta med seboj fizično povezana, tako lahko skozi naš dom pridemo na vrt ali pa v deževnem vremenu opazujemo naš vrt iz notranjosti hiše. 

Velikokrat se vidi že na oko, da sta dom in vrt med seboj povezana, ker je podoben stil podobna urejenost in to je kot podaljšana roka našega doma. Jaz si ne predstavljam, da pri nas doma ni vrta, kajti lahko bi rekla, da več časa preživim na vrtu kot pa v sami hiši. Meni osebno vrt pomeni res veliko. Sem človek, ki preživi več zunaj, kot pa v zaprtih prostorih in mi več pomeni lepo urejen vrt, kot pa notranjost doma. 

Moramo se zavedati, da imata dom in vrt velik vpliv na družino, kajti tukaj skupaj preživljamo čas in odvisno je kako. To pa predvsem od tega, kako sta dom in vrt urejena. Človek si vedno uredili tako, kot si ga želi uporabljati, lahko bi rekli, ja je opremljenost povezana s karakterjem in okusom.

Tako sta nam dom in vrt lahko oba hkrati učilnica, pisarna in bivališče. Resnično se ne zavemo, kako velik pomen imata naš dom in vrt, kajti mi tam preživimo večina časa in se tako izoblikujemo.

Lahko bi rekli, da dom in vrt vplivata, kako mi živimo, kako razmišljamo in kakšno smo po značaju. Na primer, enega prav nič ne moti, če je vrt odprt in vsi, ki hodijo mimo, lahko vidijo na vrt, drugi pa so na to pozorni in jih to moti in si vrt zagradijo. Že tukaj se vidijo razlike. 

Naj bo dom in vrt vaše veselje in oboje si uredite tako, da boste srečni v njih, ker to je čas, kjer se mora človek počutiti do dobro. 

Na magnetni resonanci so mi pri pregledu kolen, na kosti odkrili spremembo kostnega tkiva

Popolnoma nepričakovano se je moj pregled kolen spremenil v pregled za kosti, saj so izvidi pokazali nekaj čudnega. 

Ker imam pogoste težave s koleni, ki so se začele zaradi slabe mišične podpore, sem pri osebni zdravnici prejela napotnice za magnetno resonanco, rentgen in ortopeda. Najprej sem odšla na magnetno resonanco, kjer so mi slikali oba kolena. Za vsako koleno so mi napovedali, da moram biti 10 minut čisto pri miru. Slikanje levega kolena je šlo po načrtu, drugi pa ne. Ko je slikanje na desnem kolenu bilo že skoraj zaključeno, mi je rekel, da naj še malo držim nogo pri miru in tako se je 10 minut zavleklo v skoraj 20 minut. Nisem bila prepričevalna ali naj to ignoriram ali pa me mora že kaj skrbeti. Po nekaj dneh sem po pošti prejela izvide in kazalo je, da na desni stegenski kosti čudno spremembo tkiva. Ko sem zagledala sliko magnetne resonance, sem prebledela saj je bil na kosti nekakšen črn zmazek, ki naj bi v resničnih merah meril 3,5 centimetra krat 2 centimetra. 

Ker sem bila dogovorjena, da se k ortopedu naročim šele, ko imam vse izvide, sem takoj po prejemu rentgenske slike poklicala v ortopedsko ordinacijo. Po tem, ko sem prebrana, kar piše na izvidu pa sem dobila urgentni termin čez dva tedna. In takrat me je začelo skrbeti, kaj tista tvorba na kosti pravzaprav pomeni. Kolikor sem uspela prebrati na internetu, sem razumela, kakor da je to benigni tumor, ki običajno nastane na stegenski kosti v otroških letih, in če ne izgine do tridesetega leta, tam ostane in ni škodljiv. Vseeno pa, dokler tega ne potrdi strokovnjak, težko potrdim, da je to prava diagnoza.

Dva tedna sta se iskreno kar vlekla in končno je prišel moj dan za ortopeda. Na srečo mi je potrdil, da je ni videti, da bi šlo za kakšno problematično spremembo. Vseeno bom imela čez eno dni še en pregled za vsak primer. Mi je pa povedal tudi to, da če bi bilo, kaj skrb vzbujajočega na kosti bi me bolelo, kar pa me niti najmanj ne boli nič na tistem mestu.

Kaj je diastaza in zakaj se sploh pojavi

Diastaza je delna ali popolna ločitev trebušnih ali mišic, ki se srečajo na srednji liniji želodca. Z diastazo se največkrat srečajo nosečnice, ki se jim med nosečnostjo in po njej trebušne mišice precej povesijo, saj izgubijo svojo obliko. To se zgodi zato, ker maternica razteza mišice v trebuhu, da lahko sprejme odraščajočega otroka. 

Ena od opravljenih študij je dokazala, da se lahko kar do 60 odstotkov žensk med nosečnostjo ali po porodu sreča s pojavom imenovani diastaza. Vendar stanje ni omejeno na nosečnost. Vpliva lahko na vsakogar, tudi na novorojenčke in moške. V nekaterih primerih je to lahko posledica nepravilnega dvigovanja težkih uteži ali izvajanja pretiranih ali nevarnih vaj za trebuh. 

Kakšni so simptomi, ki kažejo na diastazo

Najpogostejši simptom diastaze je izboklina v želodcu, še posebej, če napenjate ali krčite trebušne mišice. S tem simptomom se srečuje največ žensk po nosečnosti, pri katerih se pojavi diastaza.

Seveda pa se diastaza lahko pokaže tudi drugače. Določene osebe občutijo bolečine v križu, imajo slabo držo ali pa trpijo za zaprtjem ter napihnjenostjo. Vsak od naštetih simptomov lahko kaže na to, da se spopadate z diastazo. 

Vzroki za nastanek diastaze

Praviloma se diastaza pojavi zaradi prekomernega notranjega trebušnega pritiska. Med nosečnostjo so ženske trebušne mišice in vezivno tkivo raztegnjene iz maternice, ki se širi. Pomagajo jim nosečniški hormoni relaksin in estrogen. Tudi potiskanje med porodom lahko povzroči diastazo. Seveda se pri nosečnicah takšen pojav pričakuje, vendar pa mora biti ženska vseeno pozorna na to, kaj se dogaja z njenim telesom. V preteklosti so bili dejavniki tveganja indeks telesne mase, povečanje telesne mase med nosečnostjo, teža otroka in starost mater. 

Toda študija iz leta 2015 ni ugotovila povezave med temi dejavniki in večjo ali manjšo verjetnostjo nosečnic. Včasih se diastaza lahko včasih pojavi celo pri prezgodaj rojenih dojenčkih. To je zato, ker njihove trebušne mišice niso popolnoma razvite in povezane. 

Koža poškodovana od sonca in vitamin a

Ko pridemo domov iz dopusta in vidimo, da nismo pravilno skrbeli za svojo kožo, potem moramo zanjo poskrbeti doma, drugače nam ne bo hvaležna. Sama se ne spoznam na kreme in vitamine in tako sem obiskala kozmetični salon, kjer mi je kozmetičarka rekla, da mi bo pomagal vitamin a, tako da je mojo kožo zdravila z njim.

 

Na morju resnično nisem bila pozorna na kožo, prepustila sem se dopustu, gledala sem samo toliko, da nisem bila preveč na soncu, ko je bilo najmočnejše, a bi morala še bolj skrbeti za kožo, posebej s kremami. Da vitamin a pomaga pri koži sem ugotovila kar hitro pri kozmetičarki, ki mi je kožo pozdravila. 

Tako, ko sem zaključila pri njej, sem malo bolj vprašala za vitamin a in ali bi bilo dobro, da ga naprej uporabljam doma. Ko mi je povedala, da je vitamin a zelo priporočljiv, da je po njegovi uporabi koža mlajša in brez gub. To pa bi bilo zame, sem si takrat mislila in seveda vprašala, kaj mi lahko ona ponudi, da ne iščem vitamin a za kožo kje drugje.

Ponudila mi je serum, pri katerem vidimo razliko že pri prvem nanosu in nam tako pomaga pri gubah in pri poškodovani koži. Kupila sem ta serum in se doma mazala z njim. Moja koža je sedaj res lepa, lahko rečem, da je vitamin a res dober za kožo. Naslednje leto, ko grem na morje, bom najprej obiskala kozmetični salon, da jih vprašam, kakšno nego obraza naj imam na morju, šele potem pa bom šla na morje. Kajti takšne napake ne smem več ponoviti, kot sem jo naredila letošnje poletje, ker mi bo žal. Imam občutek, da si koža vse zapolni in tako sedaj, ko imam serum in vitamin a, mi bo tudi to hvaležna, da sem končno poskrbela pravilno za kožo. 

Dober žar ti lahko polepša petkov popoldan

Ni lepšega, kot da je petek in veš, da imaš cel vikend prosto in lahko počneš, kar ti je volja. Ta petek je bilo zelo lepo vreme in odločil sem se, da povabim svoje prijatelje na en žar, ki ga bom pripravil sam. Ko sem jih poklical in so mi potrdili, da pridejo, sem hitro šel v trgovino po meso, zelenjavo, kruh in pijačo, da sem lahko vse lepo pripravil.

Rad imam takšne dneve in sam sem mnenja, da jih je premalo, še več bi se morali družiti in večkrat bi moral speči kakšen okusni žar. Ljudje smo postali vse preveč zaskrbljeni in nervozni, nimamo več časa eden za drugega in to ni prav. Jaz bom to še ohranjal, kajti imeti dobre prijatelje okoli sebe, se mi še vedno zdi, nekaj najlepšega, ko ga lahko vedno pokličeš, da ti pride pomagat. Tako sem tokrat naredil piknik žar za prijatelje.

Vedno mislim, da bodo kmalu šli domov, a se motim, ker se naš piknik vedno konča ob glasbi in petju pozno v noč. Tako se je tudi ta. Prvo smo si lepo spekli in uživali ob dobri hrani in pijači, potem pa smo klepetali in peli. Na koncu pa smo si ponoči še enkrat zaželeli žar in tako sem pozno ponoči ponovni pekel. Tega še nikoli nisem počel, da bi tako pozno pekel meso, a je bilo zanimivo, ker sem bil že malo v rožicah in tako je bilo težje pripraviti okusen žar, na koncu pa se nihče ni pritoževal, tako da sem sklepal, da je bilo dobro, ker so vse pojedli.

Lahko bi naredil običaj, da bi lahko vsak petek imel en dober žar za prijatelje, ker vedno, ko jih rabim mi pomagajo. Tako sem tudi tokrat na koncu rekel, da bo v petek spet žar in da naj pridejo. 

Senčila za teraso pred hišo

Naša hiša je bila grajena tako, da smo senčila naredili na tisti strani hiše, kjer smo mislili kasneje postaviti mize in stole in imeti lep vrt. Potem pa se je takoj po vselitvi vse spremenilo, ko se nam je pridružil sosed, ki je zidal hišo na isti strani, ko smo mi imeli teraso. Seveda na to nimaš vpliva, ti pa je žal, ker si naredil nadstrešek, ravno na tej strani hiše, da boš imel zasebnost.

Tako smo se odločili, da nas vseeno to tako moti, da bomo naredili senčila na drugi strani hiše in vse prestavili tja, da bo več zasebnosti. Odločitev je bila več kot dobra, spet smo bili sproščeni, lahko smo se glasneje pogovarjali in nismo neprestano gledali, če nas kdo gleda. Takrat smo res morali gledati nova senčila, ampak je bilo vredno.

Sama rada grem na teraso, pijem kavo in berem knjigo in na tisti strani se res nisem več počutila dobro, ker sem neprestano slišala zvoke. Mislim, da je tudi njim bilo fajn, ko so videli, da smo si naredili senčila na drugi strani hiše, ker so tako tudi oni dobili na zasebnosti.

Mogoče bi res lahko oni malo prilagodili hišo in ne bi rabili narediti terase na našo stran, saj so videli, kako je situacija bila pri nas. Kakor pa sem se jaz pogovarjala, so že nekaj časa imeli načrt za hišo in vse, kar bi spreminjali, bi prineslo kaj nekaj sprememb, tako so pustili tako, kot je bila hiša začrtana na začetku.

No, tudi oni so montirali senčila in če so jih spustili čisto dol, se skoraj ni videlo, da so sedeli zunaj, se jih je pa slišalo in mene je motilo že to. Oni pa so prihajali iz mesta, pa jih naša hiša in naša terasa enostavno ni motila. Sedaj imamo senčila že skoraj okoli in okoli hiše in se včasih temu prav smejimo, da lahko ima vsak svoj mir, ker jih imamo kar nekaj. 

Letos nas je dimnikar obiskal prej

Spominjam se lani, ko smo dolgo časa čakali na dimnikarja, ker smo si želeli, da pogleda naš novi kamin, ali je vse, tako kot je treba. Ko sem ga osebno klicala, mi je povedal, da ne hodi pred novim letom in da se slišimo kasneje. Šele, ko sem ga prosila, če bi lahko prišel prej, ker nas skrbi, je potrdil.

Vse je bilo v redu, vendar smo se hoteli prepričati. Tako smo bolj sproščeno kurili. Letos pa me je dimnikar s klicem presenetil, ker je prišel veliko prej kot pa lani. Ko sem mu omenila, da je letos pohitel, mi je v šali povedal, da nas je dal na prednostno listo, da ne bi slučajno spet prej klicali, tako da je prišel prej, da bomo brez skrbi.

Pri nas je vedno isti dimnikar, prav simpatično izpade, ker te že osebno pozna in tako je vedno dobrodošel. Naš dimnikar je družaben človek, nikoli se ne brani kavice. Sama že to vem, zato mu kavico skuham takoj, ko se pripelje. Vedno svoje delo opravi odlično. Rad tudi posedi in si vzame nekaj časa za klepet. Meni osebno je prav simpatičen in upam, da bo še veliko let hodil prav on. 

Sedaj nas že pozna, ve, koliko kurimo in kdaj je potrebno, da nas obišče. Dimnikarji so danes premalo cenjeni, včasih se mi zdi, da so bili bolj dobrodošli. Sedaj, ko ga vidimo, pomislimo na denar, včasih pa smo ga bili veseli, ker smo vedeli, da bo poskrbel za našo kurjavo. Jaz sem ga vesela, ker je dober in pošten človek. Rada poklepetam z njim, ker me vedno spravi v dobro voljo, saj ima na rezervi vedno kakšen nov vic.

Otrok vsak večer zapre plise senčila, ker pravi, da tako boljše spi

Tako zelo sem bila vesela, kajti moj sin je bil res priden, ko je bilo treba iti spat. Tako je s prvim razredom spal čisto sam. Potem pa so se mu začeli dogajati različni strahovi in začel je spuščati plise senčila, ker je bil prepričan, da bo tako boljše spal. Nisem vedela, kaj se dogaja, ampak očitno se je nekaj dogajalo. Sprva nisem polagala toliko pozornosti, dokler ni prišlo tako daleč, da si ni upal več zaspati sam.

Ko je en večer zapiral plise senčila, sem ga vprašala, zakaj to počne. Ker ni pričakoval, da ga bom to vprašala, me je prestrašeno gledal in bil tiho. Nisem hotela dregati vanj, ker je deloval res prestrašeno. Bila sem žalostna, da se je to začelo dogajati, da ni hotel več zaspati sam. Bolj kot sem to skušala urediti, bolj je bilo naporno.

Prišli smo do te faze, da je naš večer potekal tako:

Prvo smo se umili, potem se je oblekel v pižamo, zagrnil plise senčila, goreti so morale skoraj vse luči in na koncu sem se morala uleči zraven, vse dokler ni zaspal. Nič n bom rekla, da je to tako zelo narobe, če to traja par dni, pri njem pa se to ni končalo, jaz sem bila kronično neprespana, ker se je ponoči tako stiskal k meni, da enostavno nisem mogla spati. 

Bolj kot sem premišljevala, sem ugotovila, da je prvo začel zapirati plise senčila in potem se je vse skupaj stopnjevalo. Očitno je bilo mojega otroka strah in ker je ga je bilo strah, sem seveda to razumela in ponovno hodila z njim spat. 

Vse bi bilo lepo in prav, če bi otrok lepo in mirno spal, ker pa ni spal in je hodil ponoči tudi na wc, sem že bila čisto utrujena. Nisem imela več idej, kako naj otroka mirno popeljem v spanec, če je že zvečer paničaril, ko je zapiral plise senčila in ga je bilo strah spanja.