Če sem iskren, nisem imel nikoli v interesu, da bi pretirano pral svoj avto. Ta je bil pač nekaj, kar je moralo služiti meni in ne obratno. Sicer sem ga seveda redno servisiral in dobro skrbel zanj iz tehnične strani, vendar pa ga res nisem nikoli opral. Z časom je tako to prišlo v kar velik ekstrem. Sicer mi ga je sproti po navadi očistil dež, a to ni zadostovalo.
Ko je prišlo tisto obdobje, ko je bil nekaj časa konstanten dež, nato močno sonce, spet dež in tako naprej, je avto postal prav svinjski. Z mokrim avtom sem se namreč peljal po makadamskih cestah, nato pa mi je ves ta prah, sonce zasušilo na pleh. Zaradi tega sem čedalje bolj pogosto slišal besede: “Operi avto!”
Čim sem se pripeljal v službo, ter je bil kakšen sodelavec zunaj, sem slišal operi avto. Nato, ko sem prišel domov, se mi je skozi okno sosed iz šale zadrl: operi avto. Te besede sem že skoraj sanjal, tako da sem si končno rekel, da se bom odpravil do bližje avtopralnice in končno opravil to delo, ki me je čakalo že toliko časa.
Na koncu pa sem ugotovil, da sploh ne rabim iti do avtopralnice. Prijatelj mi je rekel, naj avto en dan pripeljem do njega, saj ima tudi on namen prati svoj avto, ter lahko opereva oba. Doma je namreč imel visokotlačni čistilec in primerno opremo, da sva lahko to brez težav opravila.
Tako sva se dobila na lep in sončen dan, ter se lotila dela. To je bilo precej zabavno, saj nama vse skupaj ni delovalo kot delo, temveč bolj kot druženje ob delu. Ko sva po kakšni uri končala, pa sem bil prav šokiran. Moral sem kar stopiti kakšen korak nazaj, da sem lahko videl, kako lep in sijoč je bil moj frišno opran avto.