Spominjam se lani, ko smo dolgo časa čakali na dimnikarja, ker smo si želeli, da pogleda naš novi kamin, ali je vse, tako kot je treba. Ko sem ga osebno klicala, mi je povedal, da ne hodi pred novim letom in da se slišimo kasneje. Šele, ko sem ga prosila, če bi lahko prišel prej, ker nas skrbi, je potrdil.
Vse je bilo v redu, vendar smo se hoteli prepričati. Tako smo bolj sproščeno kurili. Letos pa me je dimnikar s klicem presenetil, ker je prišel veliko prej kot pa lani. Ko sem mu omenila, da je letos pohitel, mi je v šali povedal, da nas je dal na prednostno listo, da ne bi slučajno spet prej klicali, tako da je prišel prej, da bomo brez skrbi.
Pri nas je vedno isti dimnikar, prav simpatično izpade, ker te že osebno pozna in tako je vedno dobrodošel. Naš dimnikar je družaben človek, nikoli se ne brani kavice. Sama že to vem, zato mu kavico skuham takoj, ko se pripelje. Vedno svoje delo opravi odlično. Rad tudi posedi in si vzame nekaj časa za klepet. Meni osebno je prav simpatičen in upam, da bo še veliko let hodil prav on.
Sedaj nas že pozna, ve, koliko kurimo in kdaj je potrebno, da nas obišče. Dimnikarji so danes premalo cenjeni, včasih se mi zdi, da so bili bolj dobrodošli. Sedaj, ko ga vidimo, pomislimo na denar, včasih pa smo ga bili veseli, ker smo vedeli, da bo poskrbel za našo kurjavo. Jaz sem ga vesela, ker je dober in pošten človek. Rada poklepetam z njim, ker me vedno spravi v dobro voljo, saj ima na rezervi vedno kakšen nov vic.
