Že od kar pomnim, je bil lov vedno del mojega življenja. Sedaj, ko se s tem ukvarjam na nekoliko bolj resni ravni, se vedno rad spomnim, od kje je ta moja ljubezen do lova prišla. To pa je bilo že v otroštvu. Takrat sem vedno rad sledil staremu očetu, ko se je odpravil na kakšen sprehod po gozdu. Takrat pa mi je tudi razlagal, na kaj vse mora paziti in kaj si ogleduje, ko se odpravlja skozi svoj gozd. Tako pa sem lahko hitro ugotovil, da lov ni zgolj neka dejavnost za streljanje divjadi, vendar je veliko več. Gre za opazovanje in razumevanje narave, kjer pa je potrebna tudi velika odgovornost, kajti lov se izvaja zgolj nad živalmi, ki so nekoliko prenaseljene v nekem območju, tako da lahko na takšen način ohranjamo neko ravnovesje.
Zato pa sem imel zelo dobrega učitelja, ki mi je lahko razložil in mi dobro opisal vse veščine, ki jih mora vsak lovec imeti.
Ko pa sem postal zadosti star, pa sem se tudi sam prvič odpravil na lov s svojim starim očetom. Ta izkušnja pa je bila nekaj, kar mi bo za vedno ostalo v spominu, saj me je to šele zares pripeljalo v svet lovstva. Po temu sem se namreč lahko začel tudi samostojno ukvarjati z lovom, kar pa je tako postal moj zelo ljubi hobi.
Hitro pa sem videl, da je lovstvo lahko kar zahtevno, sploh če se s tem ukvarjam sam. Sprva sem si moral priskrbeti vso potrebno opremo, katere pa je bilo kar nekaj, ter vsa ni bila čisto samoumevna. Prav tako pa sem si moral tudi redno začeti ogledovati svoj gozd, tako da sem lahko sledil vsemu življenju, ki je v njemu, tako da sem lahko nato tudi temu primerno prilagodil svoj lov, ter sem na ta način ohranil to ravnovesje, o katerem mi je pripovedoval stari oče.