Odločila sem se, da so ročne svetilke, ki jih imam prevelika zaloga za to, kar potrebujem. Ne preostane mi drugega, da jih oddam naprej. Nekaj jih bom podarila, ker ne bi zanje dobila niti petih evrov, nekaj jih bom pa prodala. Vse skupaj namreč deluje, kot da imam nov zbirateljski krožek, ki se imenuje ali imam vse ročne svetilke, ki obstajajo na tem planetu. Nazadnje sem jih naštela enajst, kar je pa toliko, da jih ima še zelo velika družina preveč. Če pomislim, da živim sama, se resno vprašam, zakaj toliko svetilk, saj ročne svetilke, ne potrebujem več vsak dan ali pa vsak konec tedna. V resnici potrebujem, kakšno sem in tja in ne več kot nekajkrat na mesec.
Tisti dan me je čakalo fotografiranje, da vse ročne svetilke, ki jih ne bom več uporabljala fotografiram in jih lahko dam na splet za prodajo. Že ko sem pomislila na to, sem vedela, da me čaka zelo veliko dela. In čakalo me je še več kot zelo veliko dela. Cel dopoldan sem potrebovala, da sem vse dala na splet in sem lahko mirna s tem, da sem naredila svoj del. Sedaj moram pa smo še počakati, da se pojavijo prvi kupci. Upam, da bodo čim prej prišli in se bom lahko znebila te prevelike zaloge, ki jo imajo ročne svetilke pri sebi doma.
Je pa res, da obstaja tudi možnost, da tega ne bom nikoli oddala in prodala. Če pomislim iz svojega vidika sem skoraj prepričana, da ne bi ročne svetilke, nikoli kupila med rabljenimi izdelki. Najbolje, da se pustim presenetiti. Vsak človek je drugačen in ne morem nič soditi po sebi. V najslabšem primeru bom to razdelila med znance in prijatelje ali pa komurkoli, saj poznam veliko ljudi in zagotovo je kakšen, ki potrebuje ročne svetilke, in ni več zadovoljen s svojo.