Sploh se ne spomnim kdaj se je vse skupaj začelo, toda kar naenkrat je šumenje v ušesih postalo moja stalna spremljevalka. Prebrala sem, da se imenuje tinitus in od takrat me vedno spremlja. Včasih, ko je šumenje malo tišje, skoraj pozabim, da je tinitus tam, potem pridejo dnevi, ko se poslabša in v mojih ušesih ne šumi, ampak bobni.
Mogoče je krivo to, da sem v mladosti delala kot natakarica v lokalih z bučno glasbo, mogoče kaj drugega, kdo bi vedel. Trenutno si ne morem privoščiti, da bi odšla na kakšen dober koncert, saj bi mi iz izkušenj še nekaj dni bobnelo v glavi. Moj tinitus je še najbolj pod kontrolo ko preživljam dneve v naravi, v miru in tišini.
Ko pa so dnevi bolj naporni in glasni, se zvečer v mojih ušesih dogaja pravi koncert, vendar tak, ki ni prijeten. Nato spet potrebujem nekaj mirnih dni, v tišini, da se moj tinitus umiri. Bila sem že na pregledu sluha, kjer ni bilo videti, da je kaj narobe, zdravnik mi je samo povedal, da nisem edina, da tinitus prizadene veliko več ljudi, kot si lahko predstavljam in da v veliki večini nikoli ne najdejo vzroka.
Zadnjič sem prebrala, da je tinitus povezan s šibkim delovanjem ledvic, tako naj bi bilo po tradicionalni kitajski medicini. Odločila sem se za sklop desetih terapij akupunkture. Ob pregledu mi je zdravnik, ki je specialist za TKM povedal, da je moja ledvična energija res nizka. Po prestanih terapijah je bilo nekaj časa res malo bolje, vendar prav prenehalo ni nikoli.
Sčasoma sem se na šumenje že privadila, čeprav je občasno še vedno moteče. Tudi doma so se nekako privadili, da televizija in razni drugi aparati niso nastavljeni na visoko glasnost, saj se zavedajo kako to slabo vpliva na moj tinitus, za kar sem jim resnično hvaležna.