Kaj je diastaza in zakaj se sploh pojavi

Diastaza je delna ali popolna ločitev trebušnih ali mišic, ki se srečajo na srednji liniji želodca. Z diastazo se največkrat srečajo nosečnice, ki se jim med nosečnostjo in po njej trebušne mišice precej povesijo, saj izgubijo svojo obliko. To se zgodi zato, ker maternica razteza mišice v trebuhu, da lahko sprejme odraščajočega otroka. 

Ena od opravljenih študij je dokazala, da se lahko kar do 60 odstotkov žensk med nosečnostjo ali po porodu sreča s pojavom imenovani diastaza. Vendar stanje ni omejeno na nosečnost. Vpliva lahko na vsakogar, tudi na novorojenčke in moške. V nekaterih primerih je to lahko posledica nepravilnega dvigovanja težkih uteži ali izvajanja pretiranih ali nevarnih vaj za trebuh. 

Kakšni so simptomi, ki kažejo na diastazo

Najpogostejši simptom diastaze je izboklina v želodcu, še posebej, če napenjate ali krčite trebušne mišice. S tem simptomom se srečuje največ žensk po nosečnosti, pri katerih se pojavi diastaza.

Seveda pa se diastaza lahko pokaže tudi drugače. Določene osebe občutijo bolečine v križu, imajo slabo držo ali pa trpijo za zaprtjem ter napihnjenostjo. Vsak od naštetih simptomov lahko kaže na to, da se spopadate z diastazo. 

Vzroki za nastanek diastaze

Praviloma se diastaza pojavi zaradi prekomernega notranjega trebušnega pritiska. Med nosečnostjo so ženske trebušne mišice in vezivno tkivo raztegnjene iz maternice, ki se širi. Pomagajo jim nosečniški hormoni relaksin in estrogen. Tudi potiskanje med porodom lahko povzroči diastazo. Seveda se pri nosečnicah takšen pojav pričakuje, vendar pa mora biti ženska vseeno pozorna na to, kaj se dogaja z njenim telesom. V preteklosti so bili dejavniki tveganja indeks telesne mase, povečanje telesne mase med nosečnostjo, teža otroka in starost mater. 

Toda študija iz leta 2015 ni ugotovila povezave med temi dejavniki in večjo ali manjšo verjetnostjo nosečnic. Včasih se diastaza lahko včasih pojavi celo pri prezgodaj rojenih dojenčkih. To je zato, ker njihove trebušne mišice niso popolnoma razvite in povezane. 

Koža poškodovana od sonca in vitamin a

Ko pridemo domov iz dopusta in vidimo, da nismo pravilno skrbeli za svojo kožo, potem moramo zanjo poskrbeti doma, drugače nam ne bo hvaležna. Sama se ne spoznam na kreme in vitamine in tako sem obiskala kozmetični salon, kjer mi je kozmetičarka rekla, da mi bo pomagal vitamin a, tako da je mojo kožo zdravila z njim.

 

Na morju resnično nisem bila pozorna na kožo, prepustila sem se dopustu, gledala sem samo toliko, da nisem bila preveč na soncu, ko je bilo najmočnejše, a bi morala še bolj skrbeti za kožo, posebej s kremami. Da vitamin a pomaga pri koži sem ugotovila kar hitro pri kozmetičarki, ki mi je kožo pozdravila. 

Tako, ko sem zaključila pri njej, sem malo bolj vprašala za vitamin a in ali bi bilo dobro, da ga naprej uporabljam doma. Ko mi je povedala, da je vitamin a zelo priporočljiv, da je po njegovi uporabi koža mlajša in brez gub. To pa bi bilo zame, sem si takrat mislila in seveda vprašala, kaj mi lahko ona ponudi, da ne iščem vitamin a za kožo kje drugje.

Ponudila mi je serum, pri katerem vidimo razliko že pri prvem nanosu in nam tako pomaga pri gubah in pri poškodovani koži. Kupila sem ta serum in se doma mazala z njim. Moja koža je sedaj res lepa, lahko rečem, da je vitamin a res dober za kožo. Naslednje leto, ko grem na morje, bom najprej obiskala kozmetični salon, da jih vprašam, kakšno nego obraza naj imam na morju, šele potem pa bom šla na morje. Kajti takšne napake ne smem več ponoviti, kot sem jo naredila letošnje poletje, ker mi bo žal. Imam občutek, da si koža vse zapolni in tako sedaj, ko imam serum in vitamin a, mi bo tudi to hvaležna, da sem končno poskrbela pravilno za kožo. 

Dober žar ti lahko polepša petkov popoldan

Ni lepšega, kot da je petek in veš, da imaš cel vikend prosto in lahko počneš, kar ti je volja. Ta petek je bilo zelo lepo vreme in odločil sem se, da povabim svoje prijatelje na en žar, ki ga bom pripravil sam. Ko sem jih poklical in so mi potrdili, da pridejo, sem hitro šel v trgovino po meso, zelenjavo, kruh in pijačo, da sem lahko vse lepo pripravil.

Rad imam takšne dneve in sam sem mnenja, da jih je premalo, še več bi se morali družiti in večkrat bi moral speči kakšen okusni žar. Ljudje smo postali vse preveč zaskrbljeni in nervozni, nimamo več časa eden za drugega in to ni prav. Jaz bom to še ohranjal, kajti imeti dobre prijatelje okoli sebe, se mi še vedno zdi, nekaj najlepšega, ko ga lahko vedno pokličeš, da ti pride pomagat. Tako sem tokrat naredil piknik žar za prijatelje.

Vedno mislim, da bodo kmalu šli domov, a se motim, ker se naš piknik vedno konča ob glasbi in petju pozno v noč. Tako se je tudi ta. Prvo smo si lepo spekli in uživali ob dobri hrani in pijači, potem pa smo klepetali in peli. Na koncu pa smo si ponoči še enkrat zaželeli žar in tako sem pozno ponoči ponovni pekel. Tega še nikoli nisem počel, da bi tako pozno pekel meso, a je bilo zanimivo, ker sem bil že malo v rožicah in tako je bilo težje pripraviti okusen žar, na koncu pa se nihče ni pritoževal, tako da sem sklepal, da je bilo dobro, ker so vse pojedli.

Lahko bi naredil običaj, da bi lahko vsak petek imel en dober žar za prijatelje, ker vedno, ko jih rabim mi pomagajo. Tako sem tudi tokrat na koncu rekel, da bo v petek spet žar in da naj pridejo. 

Senčila za teraso pred hišo

Naša hiša je bila grajena tako, da smo senčila naredili na tisti strani hiše, kjer smo mislili kasneje postaviti mize in stole in imeti lep vrt. Potem pa se je takoj po vselitvi vse spremenilo, ko se nam je pridružil sosed, ki je zidal hišo na isti strani, ko smo mi imeli teraso. Seveda na to nimaš vpliva, ti pa je žal, ker si naredil nadstrešek, ravno na tej strani hiše, da boš imel zasebnost.

Tako smo se odločili, da nas vseeno to tako moti, da bomo naredili senčila na drugi strani hiše in vse prestavili tja, da bo več zasebnosti. Odločitev je bila več kot dobra, spet smo bili sproščeni, lahko smo se glasneje pogovarjali in nismo neprestano gledali, če nas kdo gleda. Takrat smo res morali gledati nova senčila, ampak je bilo vredno.

Sama rada grem na teraso, pijem kavo in berem knjigo in na tisti strani se res nisem več počutila dobro, ker sem neprestano slišala zvoke. Mislim, da je tudi njim bilo fajn, ko so videli, da smo si naredili senčila na drugi strani hiše, ker so tako tudi oni dobili na zasebnosti.

Mogoče bi res lahko oni malo prilagodili hišo in ne bi rabili narediti terase na našo stran, saj so videli, kako je situacija bila pri nas. Kakor pa sem se jaz pogovarjala, so že nekaj časa imeli načrt za hišo in vse, kar bi spreminjali, bi prineslo kaj nekaj sprememb, tako so pustili tako, kot je bila hiša začrtana na začetku.

No, tudi oni so montirali senčila in če so jih spustili čisto dol, se skoraj ni videlo, da so sedeli zunaj, se jih je pa slišalo in mene je motilo že to. Oni pa so prihajali iz mesta, pa jih naša hiša in naša terasa enostavno ni motila. Sedaj imamo senčila že skoraj okoli in okoli hiše in se včasih temu prav smejimo, da lahko ima vsak svoj mir, ker jih imamo kar nekaj. 

Letos nas je dimnikar obiskal prej

Spominjam se lani, ko smo dolgo časa čakali na dimnikarja, ker smo si želeli, da pogleda naš novi kamin, ali je vse, tako kot je treba. Ko sem ga osebno klicala, mi je povedal, da ne hodi pred novim letom in da se slišimo kasneje. Šele, ko sem ga prosila, če bi lahko prišel prej, ker nas skrbi, je potrdil.

Vse je bilo v redu, vendar smo se hoteli prepričati. Tako smo bolj sproščeno kurili. Letos pa me je dimnikar s klicem presenetil, ker je prišel veliko prej kot pa lani. Ko sem mu omenila, da je letos pohitel, mi je v šali povedal, da nas je dal na prednostno listo, da ne bi slučajno spet prej klicali, tako da je prišel prej, da bomo brez skrbi.

Pri nas je vedno isti dimnikar, prav simpatično izpade, ker te že osebno pozna in tako je vedno dobrodošel. Naš dimnikar je družaben človek, nikoli se ne brani kavice. Sama že to vem, zato mu kavico skuham takoj, ko se pripelje. Vedno svoje delo opravi odlično. Rad tudi posedi in si vzame nekaj časa za klepet. Meni osebno je prav simpatičen in upam, da bo še veliko let hodil prav on. 

Sedaj nas že pozna, ve, koliko kurimo in kdaj je potrebno, da nas obišče. Dimnikarji so danes premalo cenjeni, včasih se mi zdi, da so bili bolj dobrodošli. Sedaj, ko ga vidimo, pomislimo na denar, včasih pa smo ga bili veseli, ker smo vedeli, da bo poskrbel za našo kurjavo. Jaz sem ga vesela, ker je dober in pošten človek. Rada poklepetam z njim, ker me vedno spravi v dobro voljo, saj ima na rezervi vedno kakšen nov vic.

Otrok vsak večer zapre plise senčila, ker pravi, da tako boljše spi

Tako zelo sem bila vesela, kajti moj sin je bil res priden, ko je bilo treba iti spat. Tako je s prvim razredom spal čisto sam. Potem pa so se mu začeli dogajati različni strahovi in začel je spuščati plise senčila, ker je bil prepričan, da bo tako boljše spal. Nisem vedela, kaj se dogaja, ampak očitno se je nekaj dogajalo. Sprva nisem polagala toliko pozornosti, dokler ni prišlo tako daleč, da si ni upal več zaspati sam.

Ko je en večer zapiral plise senčila, sem ga vprašala, zakaj to počne. Ker ni pričakoval, da ga bom to vprašala, me je prestrašeno gledal in bil tiho. Nisem hotela dregati vanj, ker je deloval res prestrašeno. Bila sem žalostna, da se je to začelo dogajati, da ni hotel več zaspati sam. Bolj kot sem to skušala urediti, bolj je bilo naporno.

Prišli smo do te faze, da je naš večer potekal tako:

Prvo smo se umili, potem se je oblekel v pižamo, zagrnil plise senčila, goreti so morale skoraj vse luči in na koncu sem se morala uleči zraven, vse dokler ni zaspal. Nič n bom rekla, da je to tako zelo narobe, če to traja par dni, pri njem pa se to ni končalo, jaz sem bila kronično neprespana, ker se je ponoči tako stiskal k meni, da enostavno nisem mogla spati. 

Bolj kot sem premišljevala, sem ugotovila, da je prvo začel zapirati plise senčila in potem se je vse skupaj stopnjevalo. Očitno je bilo mojega otroka strah in ker je ga je bilo strah, sem seveda to razumela in ponovno hodila z njim spat. 

Vse bi bilo lepo in prav, če bi otrok lepo in mirno spal, ker pa ni spal in je hodil ponoči tudi na wc, sem že bila čisto utrujena. Nisem imela več idej, kako naj otroka mirno popeljem v spanec, če je že zvečer paničaril, ko je zapiral plise senčila in ga je bilo strah spanja. 

Naj bo vaša kuhinja povezana z dnevnim prostorom ali kot samostojni prostor

Pri nas smo se odločili, za skupni prostor, kjer je kuhinja povezana z dnevnim prostorom. Zakaj smo se tako odločili? Zato, ker smo prej živeli v stanovanju, ki je imelo ta dva prostora ločena. Pogrešali smo to, da prostor ni skupen, ker smo morali non stop hoditi iz prostora v prostor, tako smo vedeli, da bomo potem, ko bomo imeli svoj dom to definitivno spremenili.

Tako smo, ko smo gradili naredili skupni prostor, kuhinja in dnevna soba sta skupaj. Sedaj pa lahko povem iz izkušenj, da tudi to ni bila dobra ideja. Res, da smo večina časa vsi skupaj, kdaj pa kdaj pa kdo potrebuje malo mira in tako se ne more nikamor umakniti, ker smo neprestano skupaj. Pa še ena stvar je zelo moteča in to ta, da ker imamo skupni prostor, več jemo. Zakaj? Ker nam je kuhinja neprestano blizu, tako imamo vedno željo, da bi jedli.

To pa je tisto kar mene osebno najbolj moti. Prej nisem nikoli tako razmišljala, potem pa sem en dan, ko sem bila sama doma, dala več pozornosti na to, kako pogosto sem po nepotrebnem v kuhinji in iščem hrano. Ko so doma otroci, tega ni tako opaziti, ker ženska ima vedno delo in se veliko suče okoli kuhinje.

Ko pa sem bila sama pa mi ne bi bilo potrebno. Tako sem začela po ovinkih govoriti mojemu možu, če bi lahko naredili zid, da bi ločili prostore. Nič mu ni bilo jasno, ker sem vedno poudarjala, koliko mi pomeni, da je kuhinja povezana z dnevnim prostorom. Sedaj pa kar naenkrat obratno. Ker ni razumel sem mu potem le povedala, kaj me teži in on je potrdil isto. Rekel je, da je on to tudi opazil in da včasih, ko je bila kuhinja ločena od dnevne nismo toliko jedli. Tako da veste, tudi to zna biti problem.

Imunoterapija mi je pomagala, da sem ponovno zaživel polno življenje

Ne vem, kaj se je zadnje čase dogajalo z menoj, a vedel sem, da tako ne bo šlo naprej. Nisem imel energije niti volje, komaj sem oddelal svojo službo in ko sem prišel domov sem večina časa počival. Če me takrat ne bi rešila imunoterapija, ne vem, kje bi bil danes. Prav nobene energije in volje nisem imel. Sam sebi sem šel na živce. Doma pa sem samo jedel in počival. Seveda so se nabrali kilogrami, tega sem se še kako zavedal, vendar nisem imel moči, da bi se spravil k sebi.

Dokler en dan nisem imel dosti vsega in sem šel iskat kakršne koli rešitve preko spleta. Naletel sem na članek, kjer je nekdo razlagal, kako mu je imunoterapija pomagala in kako je to super zadeva. Začel sem prebirati, vedel sem, da preden se jaz spravim v red, potrebujem brco, ker nimam moči, da bi se začel s čim ukvarjati. Tako me je ta imunoterapija zanimala vse boj in bolj. 

Poklical sem in se dogovoril. Še danes sem srečen, da sem se odločil za ta korak, imunoterapija mi je dala moči, da sem šel naprej, da sem dobil tako potrebno energijo. Začel sem hoditi ven, ukvarjati sem se začel s športom, jedel sem zdravo hrano in kmalu se je moje življenje uredilo, tako kot je treba.

Danes sem zadovoljen človek in zavedam se, da sem to dosegel samo zato, ker mi je pomagala imunoterapija, to je res nekaj, kar te postavi na noge, da dobiš energijo in voljo, kajti brez tega nisem naredil prav nič. Všeč mi je bilo poležavanje in lenarjenje, vsi pa vemo, da to ni zdravo. Ko telo potrebuje počitek, si ga vzemimo, ampak to ne sme trajati predolgo in tukaj je meni pomagala imunoterapija, da sem se spravil v red. Danes živim polno.

Nova toplotna črpalka moje babice

Draga moja vnukinja, nova toplotna črpalka je nujna, še preden nastopi zima s svojimi nizkimi temperaturami. To je stavek, ki mi ga je včeraj po telefonu povedala babica. Zelo je zaskrbljena, saj že nekaj časa opaža, da s staro pečjo za ogrevanje, ni vse kot mi moglo biti. Sliši pokanje in sumi, da se bo ta kmalu pokvarila, kar pa ni nič čudnega, glede na to, da je v uporabi že vrsto let. Zgodi se namreč lahko, da babica čez noč ostane brez kakršnegakoli ogrevanja. Da do tega ne bi prišlo, smo se odločili, da nova toplotna črpalka še pred zimo nadomesti staro peč za ogrevanje hiše.

Z babico se namreč na kurilne peči ter toplotne črpalke ne spoznava, zato nama bo pri izbiri nove toplotne črpalke ali peči v pomoč oče, ki ima na tem področju že izkušnje. Tudi sam je nekoč začel zmenjave stare peči, zato mu babičina težava ni popolnoma tuja. Najprej moramo dobiti ustrezno strokovno mnenje, kakšno ogrevanje je za babičino hišo najbolj optimalno. Bo hišo bolje ogrevala nova toplotna črpalka ali nova kurilna peč? Na to vprašanje verjetno vplivajo tudi številni drugi dejavniki. Pri samem ogrevanju je pomembna tudi kvadratura hiše, dosedanja toplotna izoliranost hiše in še bi lahko naštevala.

Ko smo si odgovorili na zgoraj zastavljena vprašanja, smo prišli do končne odločitve. Po vseh merilih bi bila najbolj optimalna izbira prav nova toplotna črpalka in ne kurilna peč, kakršno je imela do zdaj. Zavedamo se, da bo nova toplotna črpalka finančni zalogaj za mojo babico, zato smo se odločili, da ji pri nakupu finančno pomagamo. Ne smemo dopustiti, da babica porabi vse prihranke, saj nikoli ne veš, kaj vse se ti lahko še zgodi. Glede na to, da je že v letih, mora imeti, kot sama pravi, določene skrite rezerve na področju financ.

Moja želja je bila, da si kupim bele superge

Sama sem takšna, da ko si nekaj zaželim, si to tudi rada takoj uresničim. Tokrat sem si zaželela Alpina superge, ker jih je imela tudi moja prijateljica, ki ve, kaj je moderno in je vedno modno oblečena. Jaz nikoli nisem znala izbirati prave obutve, kajti vedno sem kupovala cenejšo obutev in ta ni bila ista kot tista, ki so jo kupovala moja prijateljica. Na koncu sem ugotovila, da včasih jaz več zapravim za obutev kot ona, ker ona kupi ene moderne superge, jaz pa več super, ki so poceni in z nobenimi na koncu nisem zadovoljna.

En dan sem šla s fantom v kino, in ker je bil kino v nakupovalnem centru, sem se prej malo sprehodila in gledala izložbe. Seveda sem naletela na prav takšne Alpina superge, ki sem si jih želela. Če bi bila sama, bi mogoče šla naprej, tako pa je bil zraven fant, ki me je prepričan, da naj jih grem saj poskusit. Tako sem šla v trgovino in prvič obula dražje, moderne superge, res sem se dobro počutila, kako zelo sem si jih želela, a kaj, ko sem pogledala ceno in so bile res drage. Nisem si jih mogla privoščiti ta mesec, mogoče drugi. 

Boljše bi bilo, če jih ne bi poskusila, sedaj sem šla v kino slabe volje. Non stop sem premišljevala, kako bi imela te superge, tako da sem komaj čakala, da se film konča, ker sem se med filmom odločila, da si jih bom vseeno kupila. Saj mesec bo hitro naokoli in drug mesec dobim plačo. Po filmu sem šla po Alpina superge, ker sem si jih res želela. Moj fant je bil z menoj in mi povedal, da so res lepe in da mi pašejo. Končno sem imela prve moderne superge in bila sem srečna in zadovoljna. Želje je treba uresničevati.