Že kot otrok sem vedno rada šivala in pletla. Tako sem že v prvem razredu šivala oblekce za majhne punčke. Potem, ko sem bila malo večja, me ja stari ata naučil krojiti. Starši so mi kupili nov šivalni stroj. Stari ata je bil krojač in je bil zelo natančen. Naprej me je naučil krojiti hlače. Potem me je naučil, kako se pravilno robi šive. NA začetku sem se pa tako morala naučiti, kako se napelje šivalna nit v šivalni stroj. Na začetku se je velikokrat zgodilo, da šiv ni bil pravilen. To se zgodi zato, ker se nepravilno napelje šivalna nit. Najtežje mi je bilo zašiti zadrgo in ovratnik. Pri tem je bilo potrebnega že več znanja.
Potem sem šla študirat in v tem času sem si začela šivat svoje modne kreacije. To so bile večina dolge obleke. Kmalu se je izvedelo, da šivam obleke in so me začeli klicati, naj jim zašijem maturanske obleke. Moja sestra si je zaželela dolgo modro obleko, ki je na hrbtni strani imela izrez. Zraven sem ji v isti barvi naredila rokavice. Bila je prelepa. Njena sošolka pa je morala imeti čisto drugačno maturansko obleko, ker je bila močnejše postave. Njej sem zašila obleko vijolične barve, ki je imela v področju prsi naborke. Danes, ko sem pa že starejša in ne delam v šiviljski industriji, me pa hčerka prosi za šivanje njenih oblačil. Običajno mi samo pokaže sliko, kakšno majico ali obleko bi imela, jaz pa jo moram znati skrojiti. Zelo lepo izgleda v svojih individualnih kreacijah. Rada šivam in pomagam svojim domačim.
Najrajši pa imam vonj oblačil, usnja in šivalnih niti. Imajo poseben vonj, ki me spominja na moje otroštvo in obdobje, ko me je stari ata učil šivati. Rada imam drugačna oblačila, ki nekoliko izstopajo in poudarijo karakter človeka. Hvaležna sem staremu očetu, da me je naučil šivati.