Ni lepšega, kot da je petek in veš, da imaš cel vikend prosto in lahko počneš, kar ti je volja. Ta petek je bilo zelo lepo vreme in odločil sem se, da povabim svoje prijatelje na en žar, ki ga bom pripravil sam. Ko sem jih poklical in so mi potrdili, da pridejo, sem hitro šel v trgovino po meso, zelenjavo, kruh in pijačo, da sem lahko vse lepo pripravil.
Rad imam takšne dneve in sam sem mnenja, da jih je premalo, še več bi se morali družiti in večkrat bi moral speči kakšen okusni žar. Ljudje smo postali vse preveč zaskrbljeni in nervozni, nimamo več časa eden za drugega in to ni prav. Jaz bom to še ohranjal, kajti imeti dobre prijatelje okoli sebe, se mi še vedno zdi, nekaj najlepšega, ko ga lahko vedno pokličeš, da ti pride pomagat. Tako sem tokrat naredil piknik žar za prijatelje.
Vedno mislim, da bodo kmalu šli domov, a se motim, ker se naš piknik vedno konča ob glasbi in petju pozno v noč. Tako se je tudi ta. Prvo smo si lepo spekli in uživali ob dobri hrani in pijači, potem pa smo klepetali in peli. Na koncu pa smo si ponoči še enkrat zaželeli žar in tako sem pozno ponoči ponovni pekel. Tega še nikoli nisem počel, da bi tako pozno pekel meso, a je bilo zanimivo, ker sem bil že malo v rožicah in tako je bilo težje pripraviti okusen žar, na koncu pa se nihče ni pritoževal, tako da sem sklepal, da je bilo dobro, ker so vse pojedli.
Lahko bi naredil običaj, da bi lahko vsak petek imel en dober žar za prijatelje, ker vedno, ko jih rabim mi pomagajo. Tako sem tudi tokrat na koncu rekel, da bo v petek spet žar in da naj pridejo.